JAZ NISEM SLOVENKA!

Nameravala sem spisati zapis o današnjem referendumu. Za otroke naj bi šlo.

Pa v bistvu nimam besed. Imam en kup dreka v sebi, ki bi ga lahko posrala na vse vas, ki ste glasovali proti. En kup grdih, žaljivih, nizkotnih besed in stavkov.

Pa ne bom. Ker resnično niste vredni mojega gneva. In ker je tudi mene strah. Bojim se vas! In vsi vemo, da je strah tisti, ki zavira, omejuje in ubija.

Ubija napredek, ubija vse lepo, ubija vse dobro, ubija mir. Ubija ljubezen!

Tudi otroke ubija!

Zato mi ne govorite, da gre za otroke. Ker nikoli ni šlo.

Nikoli nisem bila zagovornica Alenke Bratušek. Na tem mestu, je dobrodošel njen govor. Naj gre za politične točke, za iskrenost ali kar tako.

Tudi jaz bi povedala tako. Ker tako čutim.

BEGUNCI & HOMOSEKSUALCI = SLOVENIJA? NE!

Res sem razočarana nad ljudmi. Slovenskimi ljudmi. Saj ostali me niti ne zanimajo kaj dosti, za američane pa itak vemo, da so neumni. Vsaj v večini.

Pa vendar so američani tisti, ki dovoljujejo istospolne poroke, pri nas bomo imeli referendum in oni so tisti, ki dovoljujejo uporabo marihuane v medicinske namene. Pri nas bodo na referendumu prevladali idioti, ki menijo, da istospolni partnerji ne bi smeli imeti enakih pravic kot heteroseksualni partnerji.

Sploh se ne mislim spuščati v argumentiranje zakaj bi VSI ljudje morali imeti enake pravice. Ker je to logično, edino pravilno, jasno, človeško in…tako je!

Vsi ljudje moramo imeti in imamo enake pravice! Ne glede na spolno usmerjenost. Ne glede na vse!!!

Res sem razočarana nad slovenci.

Sem rekla, da se bom čim manj ali sploh nič vtikala v nekonstruktivne debate o beguncih na družbenih omrežjih. Pa sem se:
“Poln qrac imam vseh vas, ki kot argument njih zverinskosti, prikažete fotografije razdejanja, ki ga puščajo za sabo.
Ste videli kdaj razdejanje, ki ga pustimo za sabo mi, s polnimi vampi, toplo oblečeni, živeči v mehurčku blagostanja, na koncertih, na nogometnih tekmah, na maratonih, ipd.?
Ne?
Pridite enkrat v ljubljano.
Pa ne pozabite reciklirati na koncertu!”

In tam ni 50.000 ali 200.000 ljudi. Dovolj je 500 slovenceljnev, da naredijo štalo iz luksuza. Hote. Kar tako, ker lahko, ker smemo, za eno noč.

Znajo pa slovenceljni naši tudi reči, da naj se gredo mladi arabski moški bojevati za svojo deželo. Res?

Kateri moški?

Tisti, ki so zakuhali ta šmorn? Bush, Obama, Merkel,..?

Če bi bila sama ta moški, se ne bi šla. Bomo mi določali kateri ja in kateri ne? Zakaj pa ne! Če smo že mi tisti, ki smo jih spravili na kolena, v vojno, zakaj ne bi še mi določali kdo se bo boril in kdo ne!?!

America rules! United Europe rules! We rule! As long as we lick american ass. And Junckers!

Saj smo navajeni lesti v rit obami in angeli. Onadva okom, a mi skokom!

V tej situaciji, prav nič ne zamerim hrvatom in srbom. Četudi ne ravnajo v dobro beguncev, se vsaj znajo potegniti zase.

Mi, hlapci, se nikoli nismo znali in očitno se nikoli ne bomo.

Najbolj pametni filantropi pa so oni, ki se do danes nikoli niso zmenili za naše uboge slovenske duše. Danes, ko so tu begunci, jih pa skrbi. Le zakaj pomagamo drhali iz arabskih dežel, medtem ko naš narod nima za kruh. In pamet solijo iz naslonača. Kdaj ste nazadnje donirali obleke, hrano ali dva eura???

Res sem si rekla, da se ne bom spuščala v debate o beguncih in referendumu glede pravic istospolnih, pa vendar ne morem da ne bi. Jezi me!

Besna sem!

Begunci, ali če želite migranti, so ljudje. In tukaj so!!! In lačni so, premraženi, utrujeni, za sabo imajo zelo dolgo pot brez vsega. Z živci so na koncu, fizično na dnu. Ne na takšnem koncu kot smo mi, iz naslonjača.

In naj nam bo to dovoljšen in edini argument za pomoč. Pomoč sočloveku, ne glede na narodnost, ne glede na spolno usmerjenost, vero, barvo kože, itd….Zaradi mene si lahko predstavljate tudi, da so psi. Mogoče vam bo potem lažje.

In vsi tisti, ki me davite s provokacijo naj poskusim sama-grem!

Sem prijavljena že nekaj dni za prostovoljko. In ker hočem in moram upoštevati nekatera pravila, čakam, da me kontaktirajo, da me poučijo, da me pripravijo na to, kar me čaka. Po vsej verjetnosti naslednji vikend, ker se ta vikend selim. Ja, potrebno je poskrbeti tudi zase.

Bom poročala, nič bati.

Vsi tisti, ki imate toliko proti njim, tako proti beguncem (migrantom) kot tudi proti homoseksualcem, pa se vprašajte: kaj bi jaz storil na njihovem mestu?

In če to ne pomaga, imam novo vprašanje: kaj bi storil moj sin ali hči?

Ali kaj bi ti želel da stori!

KAM GA PORINITI? PREDVSEM PA, KOMU GA PORINITI?

Takšna nenavadna sobota je bila. Potrebna marsičesa in precej potrebna kvalitetne družbe. Vsaj tam proti večeru.

Vedela sem komu pisati za kavo, če hočem kvaliteto moškega intelekta in dobro dozo črnega humorja. Je odpisal kolega bloger, da pride v roku ene ure, kljub temu, da živi skoraj uro vožnje stran.

Dobila sem darilo za rojstni dan, kljub temu, da ga nisem ne želela, še manj pričakovala. Se mi pa zdi, da se še kar ni navadil mojega objemanja ob najinem srečanju in ob slovesu. Takšna sem, dragi moji ljudje, ki ste mi blizu srca. Vedno objamem, včasih tudi poljubim.

In sva začela.

Začetki pogovora so načeloma težki, meni ob njemu sploh ne. Navkljub standardnim začetnim vprašanjem kako in kaj, novo, staro, blablabla….

In sva nadaljevala.

Oh, so bile najine začetne debate globoke. Iz najinih ust so prihajale globočine Oprah, Ellen, dr. Tega in dr. Onega, psihologija, filozofija in veliko razmišljanj o ljubezni.

Sva šla še globlje in seks je bil na mizi. Zaupala sva si nekatere najtemnejše, skrite seksualne fantazije, brez zadrege in brez ovir.

Sem mu povedala, da navkljub mojim letom, še kar nisem doživela nekaj svojih večjih fantazij. In mi je posredno razkril, da navkljub svojim mladim letom, zna trdo prijeti, ko je potrebno. Pa še bič in lisice ima.

Bila sva kar soglasna glede meja. Ne jebeva drekofilije, živalske filije, otroške filije, nekrofilije in podobnih čudnih filij. Imava pa kar nekaj skupnih filij, ajde, fetišev. Sadomazo, recimo, zna biti zanimiv.

Povedala sem mu zgodbo mojega spolno osvobojenega prijatelja, o katerem je v enem od zapisov že tekla beseda, kako je leto nazaj povsem slučajno naletel in tudi nabrisal starejšega moškega. Zakaj? Ker znova in znova išče nove izzive, ker mu nič (nam) normalnega več ne dvigne penisa. Ker hoče in mora poskusiti vse.

In je, tudi to je storil. »Analiziral« je moškega. In drugič se je sam dal analizirati moškemu. In bilo mu je fantastično. Mi je on in mi je tudi moj današnji prijatelj razložil kako je s tem. Sem pa tudi nekaj sama vmes poguglala in se izobraževala. Moški imajo prostato in ženske imamo g točko. In ja, verjamem, da ko moškemu porineš penis v rit, prostata dela sto na uro.

Sicer pravi moj blogerski prijatelj, da on ne bi poskusil. Da ima vseeno tako rad ženske in žensko telo, da ga ne mika nič moškega v svojem anusu.

Jebat ga, nekatere pa.

In verjetno ko enkrat okusijo čare tega veličastnega uda, tudi oni ne morejo več brez njega. Ne verjamem, da je to povezano s homoseksualnostjo. Tudi s prijateljem sva se strinjala, da bi bilo tega še več, če ne bi bila homoseksualnost še vedno tabu. Že tako in tako je ogromno moških, ki svoje ženske varajo z moškimi. Nekateri res gay-i still in the closet in drugi, ki samo hočejo takšno ali drugačno masažo prostate.

Lahko pa se ženske in moški več pogovarjamo med seboj. Si razkrivamo svoje najbolj perverzne seksualne fantazije in si jih medsebojno uresničujemo. Brez ljubosumja in brez predsodkov. In mogoče bi bilo ne samo manj varanja, temveč tudi manj razhajanj.

Priznam, da sem ob prihodu domov razmišljala, da ga pokličem in prosim naj se vrne. So bile le hudo prostaške in libido dvigujoče debate. Ampak tip ni za enonočno avanturo. Pa ne po svoji želji, pač pa po mojem mnenju. Je za resno vezo ali za biti prijatelj.

In ga nisem poklicala. Navkljub temu, da me je precej napalil.